Na velikonočno nedeljo so v mnogih vzhodnih obredih katoliški in vzhodni pravoslavci župnij, se bere ta homilija sv. Janeza Krizostoma. Sveti Janez, eden od vzhodnih Cerkveni zdravniki , je zaradi lepote svojega govorništva dobil ime »Krizostom«, kar pomeni »zlatoust«. Nekaj te lepote lahko vidimo tukaj, kot sveti Janez nam razlaga, kako tudi tisti, ki so čakali do zadnje ure, da se pripravijo na Kristusovo vstajenje na velikonočna nedelja bi morali sodelovati pri pogostitvi.
Velikonočna homilija sv. Janeza Krizostoma
Če je kdo pobožan in ljubi Boga,
Naj uživa v tem poštenem in sijočem zmagoslavnem prazniku!
Če je kdo moder služabnik,
Naj z veseljem vstopi v veselje svojega Gospoda.
Če se je katera že dolgo trudila postenje ,
Naj, kako prejme svoje plačilo.
Če je kdo delal od prve ure,
Naj danes prejme svojo pravično nagrado.
Če je kdo prišel ob tretji uri,
Naj s hvaležnostjo obdrži praznik.
Če je kdo prišel ob šesti uri,
Naj nima pomislekov;
Ker torej ne bo nikoli prikrajšan.
Če je kdo zamudil do devete ure,
Naj se približa, nič se ne boji.
In če se je kdo zadržal tudi do enajste ure,
Naj se tudi ne boji njegove zamude.
Za Gospoda, ki je ljubosumen na svojo čast,
Zadnjega bo sprejel tudi kot prvega.
On daje počitek tistemu, ki pride ob enajsti uri,
Tudi za tistega, ki je delal od prve ure.
In usmili se zadnjega,
In skrbi za prvega;
In tistemu, ki ga daje,
In drugemu podeljuje darove.
In oba sprejema dejanja,
In pozdravlja namero,
In spoštuje dejanja in hvali daritev.
Zato vstopite vsi v veselje svojega Gospoda;
Prejmi svojo nagrado,
Tako prvo, kot drugo.
Bogati in revni skupaj, priredite velik festival!
Trezni in nepazljivi, počastite dan!
Veselite se danes oba, ki ste se postili
In vi, ki ste zanemarili post.
Miza je polna; pogostite vsi razkošno.
Tele je pitano; naj nihče ne ostane lačen.
Uživajte vsi v prazniku vere:
Prejmite vse bogastvo ljubeče dobrote.
Naj nihče ne objokuje njegove revščine,
Kajti razodeto se je univerzalno kraljestvo.
Naj nihče ne joče nad svojimi krivicami,
Kajti odpuščanje se je pokazalo iz groba.
Naj se nihče ne boji smrti,
Kajti Odrešenikova smrt nas je osvobodila.
Tisti, ki je bil tega ujet, ga je uničil.
S tem, ko se je spustil v pekel, je pekel ujel.
Zagrenil ga je, ko je okusil po njegovem mesu.
In Izaija, ki je to napovedal, je zavpil:
Pekel, je rekel, je bil jezen
Ko je naletel na Tebe v nižjih predelih.
Bilo je zagrenjeno, ker je bilo odpravljeno.
Bilo je ogorčeno, ker so se mu posmehovali.
Bilo je ogorčeno, ker je bilo ubito.
Bilo je ogorčeno, ker je bilo strmoglavljeno.
Bil je ogorčen, ker je bil v verigah okovan.
Vzelo je telo in srečalo Boga iz oči v oči.
Vzelo je zemljo in naletelo na nebesa.
Vzelo je, kar je bilo videno, in padlo na nevidno.
O smrt, kje je tvoj želo?
O pekel, kje je tvoja zmaga?
Kristus je vstal, ti pa si strmoglavljen!
Kristus je vstal in demoni so padli!
Kristus je vstal in angeli se veselijo!
Kristus je vstal in življenje kraljuje!
Kristus je vstal in noben mrtev ni ostal v grobu.
Ker je Kristus vstal od mrtvih,
Je postala prvina tistih, ki so zaspali.
Njemu slava in oblast
Na veke vekov.
Amen.
